Kaj vse mora skupnost premagati, da v večstanovanjski stavbi zaživi sončna elektrarna? Primer Smoletove 12 razkriva ključne izzive in rešitve.
Avtorja
dr. Evgenij Zavodnik, NS Smoletova mag. Miha Berlič, SPL d. d.
(Opomba: Mnenja v člankih so mnenja avtorjev in ne odražajo nujno mnenja Evropske unije)
Stanovalci večstanovanjskega objekta na Smoletovi ulici 12, 12a in 12b v Ljubljani so se leta 2019 ob prenovi strehe odločili za strateško potezo in streho pripravili za namestitev sončne elektrarne. S tem so naredili prvi, še ne povsem zavedni korak k energetski neodvisnosti in skupnostni trajnostni prihodnosti. V času, ko so energetske cene vse bolj nepredvidljive, regulatorni okviri pa pogosto zaostajajo za razvojem tehnologij, je odločitev o skupnostni sončni elektrarni izraz lokalne pobude in dolgoročnega razmišljanja.
Projekt se je razvijal skozi številne faze, od tehničnih izračunov, pravnih usklajevanj, do družbene mobilizacije. Povezovanje 60 gospodinjstev v skupno energetsko enoto je zahtevalo usklajevanje različnih interesov, pridobivanje soglasij in vzpostavljanje zaupanja. Pomembno vlogo je odigral tudi upravnik SPL, ki je skupaj z izvajalcem Porsche Moon in drugimi deležniki omogočil realizacijo načrta.
Ta članek podrobno predstavi proces načrtovanja in vzpostavitve skupnostne sončne elektrarne, ki ni le energetski, ampak tudi družbeni in organizacijski projekt. Gre za izkušnjo, ki lahko služi kot navdih in vodilo za podobne skupnosti po vsej Sloveniji.
Leta 2019 so člani nadzornega sveta večstanovanjske stavbe na Smoletovi prepoznali priložnost, da ob prenovi strehe naredijo korak proti energetski samozadostnosti. Streho so prenovili tako, da je le ta omogočala kasnejšo namestitev sončne elektrarne. Odločitev se je izkazala za dolgoročno in strateško potezo, ki je kasneje omogočila zagon enega najzanimivejših skupnostnih energetskih projektov v Ljubljani.
Zahtevnost projekta se je pokazala že pri iskanju primernega izvajalca. Podjetja so se večinoma izogibala projektu zaradi kombinacije tehničnih in pravnih zahtev, ki jih prinaša skupnostna elektrarna v večstanovanjskem objektu. Zapletenost vključuje razpršenost merilnih mest, usklajevanje z več deležniki ter odgovornost za dolgoročno delovanje sistema, kar presega običajne standarde individualnih namestitev. Dodatna oteževalna okoliščina je bila tudi inovativnost ideje, takrat namreč še ni bilo ustaljene pravne prakse za takšne skupnosti, kar je pomenilo dodatno negotovost za ponudnike. Kljub močni prisotnosti fotovoltaike v javnosti in promociji obnovljivih virov energije, so se izvajalci izogibali prevzemu odgovornosti za kompleksnost, ki jo prinašajo večstanovanjske stavbe. Na koncu je projekt prevzelo podjetje Porsche Moon in ga vodilo kot pilotni primer.
Aprila 2021 je bil sklican prvi formalni sestanek s SPLom, Porsche Moon in Elektro Ljubljana. Po izrisih, predstavitvah in številnih usklajevanjih je projekt dobil soglasje vseh etažnih lastnikov in bil vključen v vzdrževalni načrt 2022–2024.
Kljub temu, da je bila montaža fotonapetostnih panelov dokončana poleti 2023, to še ni pomenilo začetka proizvodnje elektrike za stanovalce. Sledilo je dolgotrajno in zahtevno usklajevanje s SODO, sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, ki je ključen akter pri vključevanju takšnih skupnostnih projektov v omrežje. Ker je šlo za skupnostno elektrarno z več odjemalci, je bil postopek še posebej kompleksen, saj je zahteval prilagoditev merilnih mest in natančno uskladitev vseh tehničnih in administrativnih pogojev za priklop.
Organizacija podatkov in dokumentacije je bila zapletena, saj upravnik nima dostopa do individualnih pogodb z dobavitelji elektrike, posledično je moral vsak stanovalec sam posredovati podatke, kar je predstavljajo dolgotrajen in organizacijsko zahteven proces. Poleg tehničnih in organizacijskih izzivov so projekt spremljali tudi socialni izzivi. Nekateri stanovalci so imeli pomisleke glede varnosti in stroškov, pojavile so se težave pri določanju porabe za skupne garaže. Pogodbe z izvajalcem so zahtevale dolgotrajna pogajanja, na distribucijskem omrežju pa so se medtem spreminjale tehnične zahteve.
Po začasnem priklopu elektrarne v omrežje novembra 2024 je prišlo do izklopa zaradi napake na krmilniku. Po sanaciji je sistem začel delovati v skladu z načelom net-meteringa, ki omogoča obračunavanje proizvedene in porabljene elektrike v enoletnem obračunskem obdobju.
Slika 1 : Smoletova 12
Ob postavitvi elektrarne je bilo ključno upoštevati več tehničnih dejavnikov: nosilnost strehe, optimalno usmeritev panelov, kakovost električne in zaščitne opreme, ter omogočanje varnega nadzora in vzdrževanja sistema. Nameščenih je bilo 66 fotonapetostnih panelov z nazivno skupno močjo 27,06 kW, kar pokriva večji del skupne letne porabe stanovalcev. Uporabljeni so bili moderni monokristalni paneli, povezani s centralnim inverterjem, prilagojenim za skupnostno rabo. Sistem vključuje tudi protivetrno zaščito, odvodnike prenapetosti in modul za oddaljeni nadzor proizvodnje. Vgrajen je bil tudi sistem za spremljanje proizvodnje in porabe prek digitalne platforme, kar omogoča transparentnost in aktivno sodelovanje stanovalcev.
Socialni vidik je zajemal več kot le informiranje deležnikov. Potrebna so bila skupna redna srečanja, individualni pogovori in reševanje različnih dvomov, ki so se pojavili pri stanovalcih. Le tako je bilo mogoče zagotoviti široko podporo med etažnimi lastniki. Projekt je tako okrepil ne le energetsko samozadostnost, temveč tudi skupnostne vezi med prebivalci stavbe.
Projekt na Smoletovi je se je uveljavil kot primer, ki kaže kako lahko lokalna pobuda preide v mednarodno prepoznano prakso, če jo spremljajo strokovna podpora, dobra volja in jasna skupna vizija. Njegova usklajenost s cilji slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter evropske strategije za razogljičenje do leta 2050 dodatno potrjuje njegov pomen kot trajnostni model prihodnosti.
Projekt je vzbudil zanimanje različnih mednarodnih partnerjev, saj ponuja redko priložnost za vpogled v enega večjih izzivov na nivoju evropskih mest, v delujočo skupnostno sončno elektrarno v večstanovanjski stavbi. Partnerji so se zanimali tako za tehnične rešitve, kot tudi organizacijske modele, pravno-formalna ureditve in socialni vidiki sodelovanja med stanovalci. Aprila 2025 je lokacijo obiskala delegacija SocialINRG, maja pa še poljska delegacija županov v okviru programa Climate-KIC. Obe delegaciji sta se osredotočili na delovanje energetske skupnosti v praksi.
Tabela 1: Časovnica ključnih mejnikov projekta
LETO | DOGODEK |
|---|---|
2019 | Prenova strehe s pripravo za elektrarno |
2021 | Prvi sestanki z deležniki, izbor izvajalca |
2022-2024 | Vključitev projekta v načrt vzdrževanja |
2023 | Montaža elektrarne |
2024 | Priklop in odprava napake |
2025 | Mednarodno priznanje in obiski |
Projekt je bil predstavljen tudi na Slovenskih dnevih energetikov kot primer dobre prakse na področju energetske tranzicije v urbanem okolju. Elektrarna dandanes obratuje in proizvaja električno energijo za stanovalce, podrobnosti pa so opredeljene v pogodbi o medsebojnih razmerjih.
Skupnostna sončna elektrarna na Smoletovi 12 je danes več kot le vir obnovljive energije. Predstavlja model, kako se lahko skupnosti povežejo, premagajo birokratske in tehnične ovire ter skupaj ustvarijo dolgoročne koristi za vse stanovalce. Izkušnja tega projekta ni samo lokalnega pomena, postala je izhodišče za nacionalne in mednarodne pogovore o energetski tranziciji v urbanem okolju.
Z jasno vizijo, sodelovanjem, tehnično podporo in zmožnostjo vztrajanja je projekt postal primer dobre prakse. Njegova vrednost je v tem, da združuje skupnost, tehnologijo in trajnost v resničnem prostoru, z resničnimi ljudmi in dolgoročnimi rezultati.
